Za 1. maja je vreme presenetilo s prav poletnimi temperaturami. Ni druge, motor in gremo…. ampak kam? Nekam, po Balkanu.
Najprej hlajenje na severnem Velebitu, kjer je bilo občasno tudi do pol metra snega, k sreči le ob cesti.
Že nekaj časa je bil na wish listi Sv. Rok. Preseneti z lepo makadamsko cesto in sapo jemajočimi razgledi. Nič čudnega, da so prav ta konec izbrali za snemanje Winnetou-ja.
Ob vseh lepotah kaj hitro mineva čas… in ko že upaš na lulanje za prvim drevesom, te table ‘z motivom lobanje’ kaj hitro spomnijo, da pa le ni tako nujno it.
Spust v dolino v kanjon Zarmanje, sledi postanek, zasluženo lulanje, hrana in odločitev – v Bosno.
Na garminu je prav mamljivo izgledala lepo ovinkasta cesta čez Nacionalni park Una: makadam, mogoče celo asfalt. No makadam se spremeni v slabo vzdrževano gozdno cesto, nato v vlako, nato zgleda le še kot kozja stezica in po 3 urah ne duha ne sluha o asfaltu… nato pa tabla z oznako MBT. Kolesarji toplo priporočam, motoristi pa – okrog parka gre lepa asfaltna cesta :P.
Sledita vožnja v ohlajenem ozračju Une ter vzpon na grad Ostrovica.
Nato prečkanje meje s Hrvaško in ogled nekdaj največjega vojaškega letališča Željava.
Kaj naj rečem, lepo vreme, odlična hrana, prijazni ljudje kar vabijo, na naslednji krog :). Do naslednjič:
Track: https://goo.gl/WYczzM