Kako od Kosobrina do koče v Krnici

Vse dobre zgodbe se začnejo s kavo. In ne katerokoli kavo. Pravo – turško. V brunarici Kosobrin jo imajo in pravljica se lahko začne… Kar se da hitro švigneš mimo Kranjske gore. Izogneš se Jasne. Tam je namreč mravljišče plažnikov, ki brezglavo skačejo pod kolesa. Po lepi makadamski poti slediš potoku Pišnica (proti izviru) in…

Tamar, Podkoren, Tromeja in še…

Kolesarsko avanturo sva začela v Pokorn’u. Od tam sva odbrcala do Planice. Kar škoda je bilo, da sva pot nadaljevala proti Tamarju. Tam je bilo, še in još ljudi… in vsi lačni. Kot midva. Po oblini malici, pa sva morala skurit vse odvečne kalorije. Očitno jih je bilo res veliko, ker sva pot nadaljevala proti…

Ko zmaj udari z repom

Krim je prvi hribček, ki štrli vn z Ljubljanske kotline. Ne moreš ga falit. Ga vidiš, ga gledaš in vabi, da ga prideš še malo bližje pogledat. Zraven pa so še Iška, Podpeško jezero, sv. Ana… sami luštni konci, korak stran od Ljubljane. Peš, z avtom, motorjem ali kolesom – velikokrat greva tja. …in spet…

Gora

Lep sončen dan in kaj drugega bi lahko počela kot šla na kolo. Tokrat na sosednjo Goro, ki kot svetilnik štrli iz okoliških hribčkov in je vidna daleč na okoli. Na Gori je lep razgled in cerkvica poznana pod imenom sv. Ahac, postavljena v spomin zmage nad Turki. Za pohodnike lahko dostopna točka, za kolesarje…

Od 0 do 700+

Iz Supetra mimo vasi, borovega gozda, vinogradov, pašnikov, kamnoloma (poznanega pod imenom Brački kamen) do najvišjega vrha Jadranskih otokov: Vidova gora. Ne bom lagala… ni bilo lahko. Vstati na morju, s kurami (te se budijo pred 5to) ni nekaj, česar bi se pretirano veselila. Napoved pravi, drobiž pod 40 °C. Pa vendar, ko je bilo…

Rogla

Izbereš termin, ko je v dolini najbolj vroče. Prideš… se usedeš na kolo in z usti do ušes goniš kolikor ti dajo moči. Prijetna klima je tule gor. Tokrat sva izbrala peš pot, ki pelje iz Rogle na Lovrenška jezera, naprej do Ribniškega jezera, vrha in koče ter nazaj po makadamski poti. Ko so v…

Na kolo za manjšo rit

Za manjšo rit? Definitivno ne drži 😉 Sploh če izbereš pot iz Podkraja, mimo Abrama na Nanos. Le zakaj? pot se počasi vzpenja v prijetno ohlajenih gozdovih Javornika, ko se pokaže prva jasa in sonce, je tu krača na poti (beri hrana) – postanek na Abramu, in ko ravno malo zasopihaš, si že na vrhu…