…zgodba se začne na neko sončno nedeljo, ko je kazalo (po ARSO napovedi), da bi utegnila ostati sončna. Mogoče no, kašna plohica tam okoli treh.

Kaj drugega, kot na motor. Smer Jezersko tam ne bo ploh – prepričana v svoje znanje branja zemljevidov in napovedi ARSO-ta.

Eh pa je vseeno prišla, rahla plohica, pa saj so napovedali, da mogoče ob treh.

Greva naprej, sonce je nazaj – smer Avstrija.

Spet rahla plohica… ni omembe vredno (mogoče druga država, ista ura – spet 3).

Greva naprej, sva že tako na pol poti – smer Slovenija.

Nekje na poti, proti Logarski dolini, naju presneti popolna zapore ceste.

Hvala vsem, ki so zaporo omogočili in speljali obvoz po – Solčavski panoramski cesti – neplanirano odkritje.

…in nič dežja, že kakšne pol ure.

Pot nadaljujeva do Logarske, vedriva nekje pod Veliko Planino. Nato pa po lužah cmok, cmok proti Kamniku in domov.

Čisto sem pozabila na petelina in jajce… takole nekako gre:

Če petelin dočaka sedmo leto, zvali jajce veliko kot droben oreh. Če jajce pade v vodo ali na karkoli mokrega se iz jajca izvali zmaj.

Če je verjeti anekdoti, bo letos zmajev, da se ne bo videlo sonca 😛