Jutro, ura 9:00 in midva daleč od doma, Hechlingen enduro park. Nestrpno čakam (beri strah, trema, metuljčki), da zajaham motor.
Med sprehodom do steklene palače (zborno mesto), pogledujem po parku, strma pobočja, kamni, prod, skale, mivka, luže, tuneli, stezice…še večje luže, nasipi, hlodi, grbine, blato…
Razmišljam (trema narašča) in mislim si, ne verjamem, da se bomo po vsem tem vozili. Pa tako so ti motorji preveliki in težki, da bi to sploh bilo mogoče.
Sedaj pa samo še mehanika spoznam, izberem inštruktorja in greeeemoooooo.
Trema hitro mine in že osvajamo hribčke, strmine, pobiranje motorja, luže, jarke, blato… Čisto presenečena, kaj vse zmorem in kaj lahko prepeljem.
Dva dni intenzivnega treninga je čisto prehitro konec. Seveda bi z lahkoto ostala šeeeeeee…
Park se razteza na 27 hektarjih in verjamem, da je ostalo še kar nekaj skritih kotičkov, ki jih odkrijem in prevozim prihodnjič.
Prvič, ko z veseljem rečem, kakšna sreča, da ni bilo cel čas sonce. Odličen teren za učenje in top inštruktorji poskrbijo, da ti je ves čas vroče. Če imate namen obiskati park, priporočam izbiro termina jeseni ali spomladi, ko dnevne temperature še ne presegajo 20°C.
Vabljeni k ogledu: