Bon bini na Bonaire – Life should be /ôsəm/

Kdo bi si mislil, da bova ta dopust začela na Arubi; sicer samo za vmesni postanek. Brings back memories 😎

Prvi vtis; WTF so prijazni in domači. Pričakal naju je en stric z belo tablico in mojim napisom. Pokaže na en pickup in reče: ta bo vajin, kar za mano pelji. LOL rental po domače. Plačam in me spet preseneti: avto parkiraj tja nekam blizu, kjer si ga vzel, naj bo isto natankan, parking listek in ključe daj za senčnik 😁

Otok je raven. Ko daska. S kilometri in kilometri solin. Baje nimajo težav z vožnjo in alkoholom. Niti policaji…

Zasnežene gore — Gore in gore soli. Bi se dalo smučati, če ne bi vsepovsod težili z enim “no trespassing”. Verjetno najbolje tako, da se ne bi kdo čudil kakšnim zanimivim primesem v soli.

Od kje ta zanimiva barva? — V soli se bohotijo alge, te pomalicajo rakci, le-te pa na koncu pinki kure.

Crossfit training. En pir preveč, še 20′ poskokov.

Jug otoka — Kamenček na kamenček… cel kup kamna. Fetiš na jugu otoka…

Osli nimajo lepe zgodovine na otoku. Danes sicer niso več jaka radna snaga, jim pa življenje na prostosti ne ustreza preveč. Sva se ustavila, da jim dava kos kruha in je en model to gesto razumel, kot da sva ga posvojila in se je takoj prišel stisniti na prednje zice.

Leave a Reply Cancel reply